Danes se bomo dotaknil motivacije in miselnosti zmagovalcev.
Vsakemu je lahko trenirati, ko je nekaj novega, vznemerljivega in privlačnega:
- prvi vpoklic v reprezentanco,
- nova sezona v novem klubu,
- prvi trening po tekmi, na kateri si zabil 40 točk …
To situacije, ko se zjutraj zbudiš brez budilke, pripravljen, da zližeš parket!
A kaj loči šampione ter prave profesionalce od tistih, ki bi jim skoraj uspelo? To, kar naredijo v času, ko stvari ne kažejo v njihovo smer: slaba tekma, prepir s punco/fantom, negotovost glede prihodnosti, kluba, šole – tukaj se loči zrnje od plevela.
Nas trenerje zanima predvsem, kaj ima športnik v sebi, ko so vložki največji. Takrat se vidi, kdo nosi v sebi nekaj več in kdo je prišel do sem po liniji najmanjšega odpora. Naj povem iz izkušenj: ponavadi to niso najbolj talentirani, najvišji, najmočnejši ali igralci z najboljšim menedžerjem.
Ampak, ko nastopi ta trenutek (final 4, kvalifikacije ali pa sedma tekma končnice), je prepozno za pripravo. Takrat se le pokaže delo prejšnjega poletja oziroma skupek dela vseh treningov, detajlov in malenkosti, ki odločajo. Ali si treniral na tisti mrzli novembrski torek zjutraj, ko si se s težavo vstal in 5 minut razmišljal ali je vredno iti na dodatni individualni trening. Ko si ponavljal prehod v vodenje, branjenje pick & roll obrambe ali zadel 1001 šut … dokler ti to ni postalo nekaj o čemer sploh ne razmišlješ več!
Kako priti do te ubijalske mentalitete?
Ne morem se kar zbuditi in odločiti, zdej pa res začnem, od danes naprej pa brez napake.
Napake in slabši dnevi bodo slej kot prej prišli.
Perfektna tekma, kariera in življenja ne obstajajo.
Šteje pa, kako bom na te izzive odreagiral.
Ali bom brutalno odkrit sam s sabo in razčistil:
- Kaj želim doseči v življenju?
- Kakšni so moji cilji, moje poslanstvo?
- Sem na pravi poti, da pridem do tega?
DO THE DAMN WORK!